venerdì 7 febbraio 2014

Ob letošnjem dnevu slovenske kulture...

8. februar – dan slovenske kulture je  vedno pristno občuten praznik v naši skupnosti in to še mnogo prej, ko je bil pred leti proglašen za državni praznik Republike Slovenije. V moji zavesti pa je še vedno  Prešernov dan...s Prešernovo proslavo.
Ob današnjem dnevu se je se poraja vrsta razmišljanj o plovbi naše kulturne stvarnosti, ki se je v zadnjem letu s težavo izogibala nevarnim čerem in pečinam.. Bila prava »sezona čudežev«, saj se je marsikatera naša organizacija, z nemajhnimi žrtvami in z nabojem prepojenim s primorsko trmo, izvila iz objema nevarnih valov in srečno priplula v pristan.
A, v tej nelahki sezoni čudežev, se v našem prostoru dogajajo še novi čudeži, ki po svoje nam kulturnim delavcem, vlijejo dodatnega elana in tiste prepotrebne vztrajnosti do nadaljnjega razvijanja in krepitve naše vsestranske kulturne stvarnosti. V mislih imam otipljive  goriške pokazatelje »drugačnega« odnosa mnogih občanov italijanske in furlanske narodnosti v našem mestu do naše skupnosti, drugačnega, »normalnega« odnosa do slovenskega jezika in do sosednje Republike Slovenije. Priča smo celo v nekaterih krogih »ilegalnemu« kolektivnemu učenju slovenskega jezika... Prepričan sem, da so ti pokazatelji, ki jih izpostavljam ravno ob Prešernovem prazniku, vzporedno z  zgodovinskimi premiki, tudi sad procenljivega in vztrajnega dela slovenskih ustanov , ki so z delom »odprtih vrat« ustvarjale in gradile klimo miroljubnega sožitja ter medsebojnega spoznavanja in soočanja.
Ob letošnjem praznovanju pa naj ne gre v  pozabo dodatni svet čudežev. Naš prostor je namreč zmogel celovečerni film »Zoran, moj nečak idiot! (Zoran, il mio nipote scemo!)«, ki se je znal (in nas je znal) predstaviti na italijanski vsedražvni sceni od Benetk pa do Rima. Film je stvarna vizitka našega območja: naravne lepote, večjezičnost, obmejni prostor, itd. Za ta  čudež gre v prvi vrsti zasluga producentu IgorjuPrinčiču, ki je s petletno vztrajnostjo dosegel cilj, da se »Slovenci ne bojimo plovbe po odprtem morju«.
Drugi premik pa je, kako je znal v tej zadnjih mesecih slovenski pisatelj in pesnik Ciril Zlobec osvojiti goriške italijanske kulturne kroge. Postal je prav slovenska kulturna ikona, o kateri se obširneje govori. Zasluga temu gre prav  oktobrskemu »srečanju z avtorji«, ki sta ga za italijansko in furlansko publiko priredila Kulturni dom in mestna knjižnica BSI iz Gorice ter nedavnemu srečanju v okviru Lions cluba iz Gorice. Ob teh priložnosti je bil naš pesnik deležen pravih ovacij. V načrtu so že nova srečanja z italijanskimi dijaki in študenti.
Ker smo se že dotaknili Cirila Zlobca, naj si torej ob praznovanju dneva slovenske kulture 2014 zaželimo, da se v prihodnjem letu uresniči še nov čudež, oziroma da mu bo občina Gorica ob njegovi 90-lentici dodela častno občanstvo mesta. Zlobec je tesno vezan na naš prostor, poleg tega je tudi eden izmed eminentnihprevajalcev italijanskih klasičnih tekstov v slovenski jezik ( Dante, Petrarca, Foscolo, Carducci, Ungaretti,Montale, itd.), kar predpostavlja, da je stvaren »ambasador italijanske kulture v Sloveniji«. Tovrstnega »ambasadorja« bi si Gorica med svojimi častnimi občani resnično zaslužila.. in to pod horoskopnim znakom ponovnega rokovanja Franceta Prešerna z Dantejem Aleghierijem.
Igor Komel – Ravnatelj Kulturnega doma v Gorici

Nessun commento:

Posta un commento